Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sherlock Holmes se je sredi devetdesetih let devetnajstega stoletja kakor številni možje v štiridesetih, začel bolj posvečati preteklosti. Aprila 1895 je nekaj tednov preživel v znanem univerzitetnem mestu, najverjetneje v Oxfordu ali Cambridgeu, ter preučeval stare angleške listine. Novembra istega leta se je ukvarjal tudi s srednjeveško glasbo.
53 min 10. 7. 2025
Pri preučevanju glasbeniške dejavnosti slavnega detektiva Sherlocka Holmesa se moramo zavedati, da so ohranjeni podatki v veliki meri odvisni od nazorov njegovega prijatelja in sodelavca doktorja Watsona. Ta je izbral le dejstva in primere, ki so se mu zdeli dovolj zanimivi. Gotovo bi imeli danes na voljo več gradiva, če bi dobri doktor na papir spravil tudi primer Smrt kardinala Tosce, ki ga omenja v Črnem petru, če bi se mu zdelo vredno opisati problem Dveh koptskih patriarhov ali če bi pojasnil čudaško prigodo, v kateri so nastopali politik, svetilnik in dresirani kormoran. Oba primera, ki ju je dokumentiral Holmes sam, žal ne omenjata glasbe.
53 min 9. 7. 2025
Slavni detektiv Sherlock Holmes se je veliko ukvarjal z glasbo. Igral je na dragoceno Stradivarijevo violino ter občasno skladal. Obiskoval je koncerte in operne predstave ter se v prostem času posvečal študiju srednjeveške glasbe in renesančne polifonije. A žal se je njegov prijatelj in sodelavec doktor Watson na glasbenem področju izkazal za nekoliko nezanesljivega kronista. Pri izbiri glasbe smo zato uporabili Holmesove lastne detektivske metode ter izkoristili vsak, še tako majhen namig.
49 min 8. 7. 2025
"Moj prijatelj je bil navdušen glasbenik; ni bil le sposoben izvajalec, temveč tudi izvrsten skladatelj. Vse popoldne je blažen sedel v parterju in svoje dolge tanke prste nežno pozibaval v taktu. Zdelo se je, da so njegov mirni nasmeh in brezbrižne sanjave oči v popolnem nasprotju s Holmesom kot slednim psom, s Holmesom kot vztrajnim, ostroumnim in vselej pripravljenim detektivom. Ko sem ga tisti dan v dvorani Saint James gledal zatopljenega v glasbo, sem vedel, da se tistim, ki jim je na sledi, obetajo slabi časi." O skladateljskih podvigih Sherlocka Holmesa imamo žal le poročilo njegovega prijatelja in sodelavca doktorja Watsona, a zgodbe Arthurja Conana Doyla pogosto omenjajo glasbo.
52 min 7. 7. 2025
Tudi Marcel Dupré, skladatelj in organist, je nekoč dejal, "da je komponiranje za orkester vse nekaj drugega kot komponiranje za orgle, razen ko govorimo o Cavaillé-Collovih simfoničnih orglah. Če skladatelj ustvarja z mislijo na ta mogočni instrument, mora biti še posebno pazljiv." Marcel Dupré je Cavaillé-Collove orgle spoznal že v otroštvu. Njegov oče je bil namreč organist in prijatelj priznanega izdelovalca, ki jim je orgle postavil kar na njihovem domu.
57 min 4. 7. 2025
Med skladatelji, ki so delovali v Franciji v 19. stoletju in so se kot dobri organisti posvečali predvsem komponiranju za orgle, je bil tudi Eugène Gigout, rojen istega leta kot Charles-Marie Widor, 1844. Svoje prvo glasbeno znanje je dobil kot pevec v zboru katedrale v rojstnem kraju Nancy. Pozneje je bil v Parizu učenec Šole za klasično in cerkveno glasbo, znane tudi kot Niedermayerjeva šola, ki jo je leta 1853 ustanovil skladatelj cerkvene glasbe Louis Niedermeyer. Na šoli so poučevali klavir, orgle, harmonijo, zgodovino glasbe, velik poudarek je bil tudi na gregorijanskem koralu. Med priznanimi profesorji, ki so poučevali na tej ustanovi, je bil tudi skladatelj Camille Saint-Saëns. Eugène Gigout je pozneje na tej šoli tudi sam poučeval, leta 1911, po smrti Félixa-Alexandra Guilmanta, pa je na pariškem Konservatoriju prevzel njegov orgelski razred.
57 min 3. 7. 2025
Charles-Marie Widor je bil zelo dober v orgelski improvizaciji. Temelj zanjo je videl v dobrem poznavanju pedalne tehnike in orgelskih del Johanna Sebastiana Bacha. Prav to znanje je zahteval tudi od svojih učencev. Na pariškem konservatoriju je namreč po smrti Césarja Francka leta 1890 prevzel njegovo mesto učitelja orgel, vendar je to po šestih letih poučevanje opustil in na isti ustanovi postal profesor kompozicije. Med njegovimi učenci so bili nekateri priznani orglavci in skladatelji: Marcel Dupré, Louis Vierne, Charles Tournemire in Edgard Varèse.
55 min 2. 7. 2025
Widorjev oče je bil organist v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, zato je prav od njega dobil prvo glasbeno znanje. Družinski prijatelj Widorjevih, napredni izdelovalec orgel Aristide Cavaillé-Coll, je nadarjenemu mladeniču predlagal študij na konzervatoriju v Bruslju. Widor je tam študiral orgle in kompozicijo. Po vrnitvi v Francijo se je Widor preselil v Pariz in pri 24-ih postal "pomočnik organist" skladatelja Camilla Saint-Saënsa v cerkvi, posvečeni Mariji Magdaleni - La Madeleine.
57 min 1. 7. 2025
Na začetku 19. stoletja rojeni francoski izdelovalec orgel Aristide Cavaillé - Coll je verjel, da imajo orgle prihodnost le z novimi tonskimi barvami in večjo zvočnostjo, kot jih je v tem času pridobival orkester. Pri konstrukciji orgel je vpeljal številne tehnične novosti, ki so organistu omogočale izvajanje dinamičnih kontrastov, to pa dotlej ni bilo mogoče. Prvi francoski skladatelji, ki so jih navdihnile nove zmožnosti instrumenta, so bili César Franck, Charles-Marie Widor in Félix-Alexandre Guilmant. Pisali so tako imenovane orgelske simfonije, dela za solo orgle v več stavkih.
56 min 30. 6. 2025
V slovenski glasbi je premik v modernizem zaznamoval rod skladateljev, ki se je konec petdesetih in na začetku šestdesetih let šele uveljavljal v javnosti. Izjemoma, kot še nikoli prej v zgodovini slovenske glasbe, je nastopil enotno v skladateljski skupini Pro musica viva, ki bi ji morda lahko našli podobno v tridesetih letih v povezovanju učencev Slavka Osterca ali pa v avantgardistični skupini Klub mladih, v katero je bil od glasbenikov vključen samo Marij Kogoj. Začetke novega je zaznamovalo najprej delovanje Kluba slovenskih komponistov, skupine mladih in nadobudnih skladateljev. Iz te se je potem razvila skupina Pro musica viva. Kljub nasprotovanju akademskega mentorja Lucijana Marije Škerjanca je Petrič s skupino kolegov ustanovil Klub komponistov, s katerim je mlajša skladateljska generacija uveljavljala svoje glasbene nazore, in mu predsedoval.
53 min 27. 6. 2025
